Prepis nepremičnine poteka pri sklepanju kupoprodajne pogodbe za določeno nepremičnino, pri dedovanju, pri sklepanju darilne pogodbe za nepremičnino in pa tudi še v nekaterih drugih primerih, s katerimi se pravno urejajo premoženjski odnosi oziroma razmerja. Pri tem je potrebno povedati, da se vsak pravni posel oziroma pogodba obdavči, višina obdavčitve pa se razlikuje glede na vrsto pravnega posla, vrsto nepremičnine in glede na to, kdo sta stranki v pogodbi (prodajalec in kupec). Velika je razlika, ali se nekaj nepremičnina prodaja/kupuje ali pa gre za darovanje nepremičnine. Prav tako je zelo pomembno, v kakšnem odnosu so si stranke v pogodbi (ali so družinski članki, zakonca, ali gre za dve povsem nepovezani stranki).
Sam prepis nepremičnine seveda pomeni določene stroške. Pri tem gre npr. za stroške sestave pogodbe, stroški notarske overitve podpisov, stroški za vpis nepremičnine v zemljiško knjigo. Pri tem je najpomembneje, da je prepis nepremičnine izpeljan v skladu z zakonodajo in pravilno. To je namreč temelj pravne varnosti, kar pomeni, da sta na tak način zaščiteni obe stranki v pogodbenem razmerju. Pogodba mora biti vselej sestavljena v pisni obliki, v veljavo pa stopi, ko jo podpišeta obe pogodbeni stranki. Po podpisu, je potrebno pogodbo predložiti na davčni urad. Tu je opravljena odmera davka. Če gre za darilno pogodbo prvega dednega reda (torej, če npr. oče ali mati nepremičnino prepisujeta na svoje otroke), potem je pogodba oproščena davka. V takem primeru davčni urad izda potrdilo o tem, da je bila nepremičnina oproščena plačila davka. Če pa pri prepisu ne gre za prvi dedni red, se na davčnem uradu odmeri davek na dediščine in darila, kot predvideva zakonsko veljavna lestvica.
Prepis nepremičnine ni pravno popoln, če pogodbe, potem ko so jo ožigosali na davčnem uradu, ne odnesemo k notarju. Notar pogodbo overi – in sicer je na pogodbi overjen podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu. Šele nato se lahko nepremičnino tudi vpiše v zemljiško knjigo in šele z vpisom kupec tudi dejansko postane lastnik neke nepremičnine. Običajno notar, pri katerem overjamo pogodbo, poda predlog za sam vpis v ZK, lahko pa predlog za to poda tudi nov lastni nepremičnine.
Prepis nepremičnine na otroka
V kolikor starši želijo lastništvo nepremičnine prenesti na svojega otroka, je prvi pogoj za to, da so kot lastniki nepremičnine vpisani v ZK. Najlažji način za prepis nepremičnine na otroka je ta, da starši z otrokom sklenejo darilno pogodbo. Zelo pomembno je, da je celoten postopek prepisa izveden v skladu z zakonom in tudi, da je darilna pogodba pravilno sestavljena. V kolikor je namreč naknadno ugotovljeno, da je prišlo do kakršnih koli napak pri prepisu, je mogoče darilno pogodbo izpodbijati tudi na sodišču. Kot že omenjeno zgoraj, so darilne pogodbe, pri katerih gre za prepis na sina ali hči, oproščene davka na promet nepremičnin. Za prepis so potrebni podatki o nepremičnini (najbolje zemljiškoknjižni izpisek), rojstni list obdarovanca, fotokopije dokumentov obeh strank v pogodbi. Darilne pogodbe imajo določene omejitve. Ena izmed njih je npr. to, da v primeru več otrok, ti po smrti staršev lahko še vedno zahtevajo nujni delež. Če starši torej z darilno pogodbo svojo nepremičnino podarijo le enemu otroku, so ostali po njihovi smrti še vedno upravičeni do nujnega deleža.
Preberite si še prispevek o kvalitetnih, a poceni vhodnih vratih. Več!
