Jež verjetno ni najbolj običajna hišna žival, na katero pomislite, ko vam nekdo omeni svojega hišnega ljubljenčka. V resnici je prej obratno – ko ljudem povem, da je moj hišni ljubljenček jež, me pogosto začudeno pogledajo in mislijo, da so me narobe razumeli ali slišali. Toda, kljub temu je jež zelo prikupen in simpatičen hišni ljubljenček, ki se v notranjosti našega doma počuti ravno tako dobro kakor v naravi. Pri nas je v naravi ježkov precej in marsikomu se zdijo ta mala bitja s svojimi simpatičnimi smrčki in ljubkimi klobčiči zelo lepe živali. Še zlasti prisrčni so mladički. Za hišnega ljubljenčka si večina izbere afriškega beloprsega ježa, ki velja med poznavalci za precej nezahtevno domačo žival. Mnoge prepriča s svojo simpatičnostjo in navihanim karakterjem. Afriški beloprsi jež je nekoliko manjši kakor so veliki ježi, katere običajno srečujemo na svojih vrtovih ali v živih mejah. Tega hišnega ljubljenčka je najbolje kupiti pri rejcih, ki mladičke že navadijo na človeško družbo, zato bodo ti ježi že navajeni na človeka. V nasprotnem primeru vas na začetku čaka obdobje privajanja, jež pa bo lahko nekaj časa precej nezaupljiv.
Kakšna naj bo kletka za ježa?
Kletka mora biti dovolj velika, čeprav gre za malo žival, kar pomeni, da mora biti dimenzij nekje 50 cm x 100 cm. V manjši kletki se bo jež najverjetneje počutil utesnjeno, zato je poleg manjše kletke potrebno predvideti tudi ploščat, na kateri se lahko jež prosto giba. Kletko lahko opremimo s kolesom, hiško, kotnim wc, v katerega nasujemo mačji pesek, tuneli za igranje, vodo, posodo za hrano in drugimi igračami. Ježki imajo še posebej radi prazne tulce od wc papirja. Kletko nasteljemo z žagovino, če pa želimo manj vonja, potem so boljša izbira lesni peleti. Izogibati se je treba sena ali slame, ki nista primerni obliki stelje za ježe. V kletki lahko ježu poustvarimo razmere, v katerih živi v naravi. To pomeni, da mu v kletko namestimo tudi nekaj listja ali manjšega vejevja.
Kako hranimo ježa?
Osnovna prehrana za ježa so mačji briketi. Če imamo mladička, potem so primerni briketi za mačje mladičke. Jež bo seveda vesel tudi priboljškov (črički ali mokarji), toda z njimi ne smemo pretiravati. Ježa nikakor ne smemo hraniti z mlekom, saj so ježi laktozno intolerantni. Občasno smejo jesti tudi kuhano perutnino, sadje, zelenjavo, kuhano jajce, itd.
Poleg prehrane je potrebno ježa tu in tam tudi okopati. Okopamo ga v umivalniku, s toplo vodo. Pri kopanju moramo paziti na to, da glave živali nikoli ne damo pod vodo, po glavi ga tudi ne smemo močiti z vodo. Bodice in tačke lahko sčistimo z zobno ščetko. Ko je jež okopan, ga moramo vedno posušiti povsem do suhega in ga šele potem vrniti nazaj v kletko. Ker si v domači kletki jež ne obrusi krempljev, jih moramo striči oziroma krajšati. To je najlažje storiti s škarjicami za nohte ali pa s škarjicami za striženje mačjih krempljev, katere je mogoče kupiti v trgovinah za male živali. V kolikor ježka spuščamo tudi na vrt, mu je preventivno smiselno dati tudi ampulo proti bolham. Več o hišnem ljubljenčku ježu pa si preberite v članku.
Morda vas zanima tudi prispevek o tem, ali so prehranska dopolnila sploh zdrava? Več tukaj!
