V svetu gospodarstva združevanje podjetij ni nič neobičajnega. Namreč, če želi podjetje v svetu preživeti, mora rasti in se tudi združevati. Seveda pa združevanje podjetij ne poteka kar tako, po občutku, ampak za združevanji stoji veliko dela, saj je pri procesu združevanja podjetij potrebno pozorno slediti ciljem združitve ter pred očmi imeti njene koristi za vsa udeležena podjetja.
Združitev podjetij ima nedvomno koristi za vse, ki so na tak ali drugačen način povezani s katerim od podjetij, ki je v procesu združitve. Z združitvijo podjetij tako dosegamo sinergije, pozitivne učinke, ki nastajajo z združevanjem podjetij, te sinergije pa s seboj prinašajo večjo konkurenčnost na trgu, kar pomeni, da je združeno podjetje uspešnejše v tekmi s konkurenco in prinaša boljše poslovne rezultate.
Združevanje podjetij je slovenski modus operandi
Ker je združevanje podjetij z vidika doseganja poslovne uspešnosti zelo učinkovito, je hitro postalo zelo zaželjeno orodje slovenskega podjetniškega managementa. Ob osamosvojitvi države je prišlo do prehoda v tržno gospodarstvo, privatizacije, izgube jugoslovanskih trgov ter večje konkurence, kar je vodilo v združevanja številnih podjetij, združevanje pa je tako postalo nova oblika integracije gospodarstva. Ker pa je slovenski gospodarski prostor tudi zelo majhen, je združevanje podjetij, bolj kot ne, postalo nujen proces.
Različni modeli združitev
Podjetja lahko med seboj sodelujejo oziroma se združujejo na različne načine. Lahko se poslužujejo na primer franšizinga, kjer gre za poslovni model, ki ga franšizodajalec, za plačilo franšiznine, nudi franšizojemalcu, ki podpiše franšizno pogodbo, v kateri so definirane dolžnosti, pogoji ter pravice. Pri nas je tak primer družba Subway. Pri povezovanju podjetij pa lahko govorimo o združitvi, ko se združita najmanj dve podjetji, spojitvi, ko se združita v novo podjetje dve enakovredni podjetji, o pripojitvi, kjer ostane samo ena družba, na katero druga družba prenese vse svoje imetje in obveznosti ter se izbriše iz registra podjetij, uporabljajo pa se tudi metode vodoravnega prevzema, navpičnega prevzema, prav tako lahko podjetje prevzame katerega izmed svojih dobaviteljev, v uporabi pa so tudi konglomeratni prevzemi.
Odmevne združitve v Sloveniji
Čeprav je združitev podjetij včasih nujno potrebna to še ne pomeni, da ni tudi odmevna. Združitve so tako odmevne zlasti, ko gre za podjetja v javni lasti, netransparentne združitve ali pa se združujejo večja podjetja.
Ena odmevnejših združitev je bila tako na primer združitev Pivovarne Union in Pivovarne Laško leta 2016 v družbo Pivovarna Laško Union, ki jo je nato prevzela nizozemska pivovarna Heineken in družbo rešila velikih finančnih bremen. Družbo vodi glavni direktor Zooullis Mina. Še bolj odmeven pa je bil prevzem družbe Mercator s strani hrvaškega konglomerata Agrokor, ki ga je vodil Ivica Todorić. V slovenski javnosti je bil ta prevzem še toliko bolj odmeven, ker Mercator velja za največjega slovenskega trgovca, zaradi netransparentnih finančnih podatkov družbe Agrokor pa so se pojavljale skrbi za slovenske dobavitelje in zaposlene v družbi Mercator. Po stečaju družbe Agrokor je nastala družba Fortenova, v okviru katere je Mercator dobil novo vodstvo (vodi ga predsednik uprave Tomislav Čizmić), ki je družbo uspešno finančno stabiliziralo in potegnilo iz dolgov.
